Projekt, Gozd spomina, je nastal v sodelovanju študentov magistrskega študija pomoči z umetnostjo, pod mentorstvom Mojce Šoštarko. Temelji na besedilu Katje Gorečan, v katerem se avtorica spoprijema s problematiko demence. Demenca v zgodbi nastopi kot senca pri Lizinem potovanju z dedkom skozi gozd. Gozd v zgodbi predstavlja prostor, ki izraža dedkovo psihološko stanje in dobi vlogo projekcije. Po fazi nevednosti in izgubljenosti Liza sprejme situacijo kot del življenja, brez da bi se umaknila, zbežala, skrila ali karkoli potlačila. Pri tem ji pomaga drevo, ki naj bi, po izročilu prednikov, bilo zdravilno za vse bolezni in probleme tega sveta. To drevo je Veliki jesen (Fraxinus excelsior), ki ga funkcija poosebitve naredi v prijazno in magično bitje, ki ji pomaga z nasveti za soočenje in predvsem ji podari moč, da prime dedka za roko in ga varno pripelje do doma.

Originalno dialoško zasnovo zgodbe smo predelali v obliko primerno za avdio izvedbo in slikanico. Zgodbo smo posneli, na zvočno podlago pa nato ustvarili senčno gledališče. V sodelovanju z Srednjo oblikovno šolo v Ljubljani smo zbrali ilustracije, ki jih bomo uporabili za slikanico, ko bo le-ta izšla.

Glavni cilj projekta je osveščanje otrok in mladih o demenci. S tem zmanjšujemo stigmo in povečamo razumevanje. Na tak način se spreminja odnos ljudi do demence, kar pa posredno vpliva tudi na to, da se zmanjša socialna izolacija, ki jo ljudje, ki trpijo zaradi demence, pogosto doživljajo. S projektom želimo prispevati k razvoju demenci prijazne generacije, zato z aktivnostmi, ki jih izvajamo v okviru projekta, vzpodbujamo otroke in mlade k razvijanju empatije in sočutja, odkrivanju in podiranju predsodkov in stereotipov v zvezi z demenco.

Do sedaj smo sodelovali z Osnovno šolo Dramlje, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Gimnazijo Celje – Center (smer umetniška gimnazija in predšolska vzgoja) ter gledališko skupino Središče.